Dopplerjev efekt poznamo iz fizike kot pojav, pri katerem se frekvenca zvoka ali svetlobe spreminja glede na gibanje vira ali opazovalca. Podoben princip lahko opazimo tudi v komunikaciji – ni dovolj, da komuniciramo, pomembno je, kako komuniciramo in ali drug drugega zares slišimo.
Kadar sogovornika gledata izziv vsak iz svoje perspektive, a se v resnici pomikata v nasprotnih smereh, hitro pride do nesporazumov. Njune besede lahko ‘spremenijo frekvenco’ – sporočila, ki jih oddaja prvi sogovornik, drugi sliši drugače kot so bila mišljena. Enako kot pri Dopplerjevem efektu se lahko pomen besed spremeni zaradi hitrosti oz. nepremišljenosti izrečenega, čustev ali konteksta.
Primer iz prakse
Vodja projekta želi, da je oglas jasen in takoj razumljiv, medtem ko oblikovalec želi oglasu dodati bolj kreativne vizualne elemente. Če se ne uskladita svojih frekvenc, lahko vodja reče: “To je preveč zapleteno, potrebujemo nekaj bolj preprostega”. Kar oblikovalec razume kot kritiko ali omejevanje svoje kreativnosti. Na drugi strani lahko oblikovalec reče: “S tem dizajnom bo oglas bolj izstopal,” vodja pa to sliši kot odmik od glavnega sporočila oglasa.
Če oba opravita svoj del in zares poslušata drug drugega, bo projektni vodja oblikovalcu bolj natančno razloži, kaj z njegovega vidika pomeni, da naj bo oglas »preprost« – na primer, da mora biti sporočilo oglasa takoj jasno ciljni skupini. Oblikovalec pa mu pojasni, kako lahko vizualni elementi izboljšajo privlačnost oglasa, ne da bi odvračali pozornost od glavnega sporočila. Tako uskladita svoja pričakovanja in prideta do boljše rešitve.
Da bi preprečili »komunikacijski Dopplerjev efekt«, morata oba sogovornika opraviti svoj del – ne le izražati svoje misli, ampak ZARES prisluhniti drug drugemu. Ni dovolj le, da sporočila predamo, preveriti moramo, ali smo jih oddali in sprejeli v pravem tonu ter kontekstu. Le tako se lahko uskladimo in dosežemo želene rezultate.
Pomembno je KAKO se slišimo, ne le, da SE slišimo.